Hrvaška

Opis in geografska lega
Na evropskem jugovzhodu, na presečišču velikih kultur in civilizacij, različnih tipov podnebja in geografskih regij, leži Hrvaška - evropska oaza kulture in naravne raznovrstnosti.
Lepota in bogastvo Hrvaške se kažeta v njeni raznolikosti, ki se razodeva v dejstvu, da je na relativno majhni površini prisotno veliko bogastvo različnih kultur, mentalitet in narečij, podnebij, življenjskih slogov, kulinarike ter kulturne in zgodovinske dediščine.
Slogana, ki najboljše opisujeta samostojno državo Hrvaško, ki ima kljub svoji mladosti izredno dolgo zgodovino, bogato tradicijo, multikulturalnost, ohranjene naravne lepote in kristalno čisto in modro morje, sta: „Dežela tisočerih otokov“ ali „Mediteran, kot je bil nekoč“.

Podnebje
V hrvaški notranjosti prevladuje zmerno kontinentalno podnebje, v gorskem delu gorsko podnebje in podnebje, vezano na predgorski prostor, na primorskem delu prevladuje mediteransko (s suhimi in toplimi poletji ter vlažnimi in blagimi zimami), v zaledju pa submediteransko (s hladnejšimi zimami in toplejšimi poletji). Na hrvaške podnebne razmere vpliva njena lega v severnem, zmerno toplem pasu. Povprečne temperature v notranjosti so: januarja od 0 do 2°C, avgusta od 19 do 23°C. Za primorje so značilne naslednje temperature: januarja od 6 do 11°C, avgusta od 21 do 27°C. S povprečno 2.600 sončnih ur na leto je jadranska obala ena izmed najbolj sončnih obal Sredozemskega morja, temperatura Jadranskega morja poleti doseže med 25°C in 27°C.

Naravna raznolikost
Naravna raznolikost Hrvaške se razodeva v jezerih in gričkih v kontinentalnem delu Panonske nižine osrednje Hrvaške in Slavonije, v pogozdenih gorah Like in Gorskega kotarja, ki sodijo v gorski masiv Dinaride ter členoviti obali in velikem številu otokov na obali Jadranskega morja v predelih Istre, severnega Primorja in Dalmacije.
Hrvaška je ekološko izjemno ohranjen del Evrope in področje z najčistejšim morjem ter največjim številom narodnih in krajinskih parkov, glede na velikost svojega ozemlja.
Od 8 narodnih parkov na Hrvaškem je zagotovo najbolj znan Narodni park Plitviška jezera, vpisan pa je tudi v UNESCOV seznam svetovne dediščine.

Zgodovinski pregled in kulturno bogastvo
Hrvati so narod, ki se je na področje današnje države priselil v VII. stoletju. To zgodovinsko dejstvo opisuje tudi znana hrvaška pesem, ki slikovito govori „od stoljeća VII. tu Hrvati dišu“ („od sedmega stoletja tukaj dihajo Hrvati“). Bogata kulturna dediščina je odsev nemirne zgodovine, zamenjave različnih družbenih ureditev in vladavine sosednjih držav. Hrvaška je zgodovinski dediščini, ob bogastvu spomenikov, umetniških in znanstvenih del, podarila tudi številne velikane: književnike, glasbenike, slikarje, kiparje, arhitekte ter tudi znanstvenike, filozofe, športnike in bojevnike. V UNESCOV seznam svetovne dediščine so uvrščeni: Evfrazijeva bazilika v Poreču, Dioklecijanova palača v Splitu, mesti Dubrovnik in Trogir, Katedrala v Šibeniku. Hrvaški obalni del je bogat z zapuščino mediteranske kulture, s številnimi antičnimi spomeniki, spomeniki iz rimskega obdobja in zgodnjega srednjega veka, romanično sakralno dediščino in ohranjenimi mediteranskimi urbanimi enotami.
Kontinentalna Hrvaška se, kot del srednjeevropskega kulturnega kroga, odlikuje s številnimi prazgodovinskimi najdišči svetovnega pomena, starimi mesti, utrdbami in gradovi iz poznega srednjega veka ter baročnimi kulturnimi spomeniki in arhitekturo.

Hrvaška kuhinja
Tradicionalna hrvaška kuhinja temelji na slovanski kuhinji z vplivi iz sosednjih držav.
Jedi v notranjem delu sestavljajo predvsem meso, stročnice in žita ter so podobne srednjeevropski kuhinji.
V obalnem delu prevladujejo ribje jedi, morski sadeži in zelenjava, prav tako mediteranski in italijanski okusi.
Pomemben del tradicionalne kuhinje so jedi, pripravljene ob različnih praznikih in posebnih priložnostih (poroke, krstitve, obdobja žetev, trgatev grozdja) ter ob verskih praznikih (božič, velika noč ...).

Najbolj znane hrvaške specialitete
Dalmatinski ali istrski pršut ter paški ali istrski sir – na poseben način obdelana (razlikuje se od pokrajine do pokrajine) sušena šunka ter ovčji sir z različnih geografskih področij,
kamenice – najbolj znane so tiste iz Limskega kanala ali Stona,
ribe in morski sadeži na žaru – v obalnem delu so zelo kakovostni (brancin, orada, morski list, rečni ostriž, zobatec, kalamari, škampi, klapavice, raki in jastogi),
mineštra – iz stročnic in zelenjave je tipična za istrsko področje,
pašticada – počasi kuhan golaž,
rožata – tipična dalmatinska sladica iz karamele in grenkega likerja,
fiš-paprikaš – golaž iz sveže sladkovodne ribe, začinjen z rdečo papriko,
kulen – pekoča, začinjena slavonska klobasa,
štruklji – domači pečeni kosi testa, polnjeni s sirom,
zagorski zavitek – zavitek iz listnatega testa, polnjen s sirom, jabolki ali orehi,
palačinke – najbolj znana sladica na Hrvaškem.

Zanimivosti
Kravata – Hrvaška je domovina kravate,
lectovo srce – hrvaški spominek, ki se ga podari kot znak topline in ljubezni hrvaškega naroda,
sivka – ekološko vzgojena sivka je med najkakovostnejšimi na Mediteranu,
vučedolska golobica – najznamenitejša posamezna arheološka najdba na Hrvaškem iz Vučedola pri Vukovarju, odlikujeta jo izredna lepota in izjemna izdelava,
paški sir – ima specifičen okus, katerega skrivnost leži v njegovi trdnosti in slanosti,
paška čipka - ročno izdelan okrasni predmet z otoka Paga, čipka, narejena z iglo in tankim sukancem.

Osnovni podatki
Število prebivalcev/naseljenost	4.447.000
Površina	56.542 km2
Gostota naseljenosti	83 ppl/km2
Državna ureditev	večstrankarska parlamentarna republika
Veroizpoved	krščanstvo (89,7 % katoličani), srbska ortodoksna cerkev (2,9%), muslimani (2,1 %), ateisti (2,1 %), ne verujejo (3,7 %)
Glavno mesto	Zagreb
Valuta	kuna (1kn=100 lipa)
Uradni jezik	hrvaščina
Dolžina morske obale	5835 km
Število otokov	1185
Podnebje	Notranjost – kontinentalno podnebje (januar od -2°C do 0°C, avgust približno 20°C) Gorski del – najvišji vrh (januar pod -2°C, avgust približno 12°) Primorje – mediteransko podnebje (januar 5°C do 9°C, avgust 22°C do 25°C; temperatura morja pozimi doseže 12°C, poleti pa približno 25°C)